Putovanje v Srbiju

Joined: October 2nd, 2008, 2:18 pm

February 5th, 2012, 7:43 am #1

MOSKVA - ĽVOV

Izošli smo iz Moskvy železničnym vozom Moskva - Ľvov, imajuč samo jezdenki na tutoj voz i ješče dvukratnu tranzitnu vizu črez Rumuniju. To je dost za početok velikogo svobodnogo putovanja, i svobodno ono bylo od vsakogo plana: vse bude rešeno pozdnje. Jedino čo jesmo znali - že idemo v Srbiju pozemnym putjem i želimo pogledati krajiny i grady, koje prohodimo - Zapadnu Ukrajinz i Rumuniju.

Voz šel blizko 24 časiny - to je velma dolgo. Noč jezdy prohodi skoro, ale cely nastupny deň v voze ne imali smo čo delati. Imal sem 3 ili 4 flaši černigovskoj "Beloj noči", mojego omiljenogo ukrajinskogo piva. Sosedi naši byli sut žena i jej dčerka, živut vo Ľvove, ale mama je ruska, iz Tveri. Obedve govorijut ruski. "Kudy budete idti vò Ľvove?" - pytajut. "Ničo ne znamo", - čestno odpovedamo. "Lepšej byste došli v 2012 gode: tutdeň vse se gotovi do Euro-2012, ulicy sut zatvorjene i prekopane, transport se neizvestno kak vozi, treba više od 40 minut dojdti do centra grada".


ĽVOV

Jesem izkušeny v putovanjah. Koliko pogrešek imali smo predže! To bylo ne jedin krat v Sibiri: dojdeš v neki grad, namerevaš se odidti sutra železniceju i na valu emocij ne gledaš vozny red. Ale voz može i ne idti. Tutdeň vo Ľvove prvo-najprvo idemo v staničny budinok. Vidimo vozny red za daleke vozy. Pytamo milicionera, gde je vozny red prigradskih električek. Odgovarja na ukrajinskom, ale razumemo. Ale kaže nam nepravilny smer. Pytamo v okne dovedki. Kažut že trebamo prigradsku stanicu. A to je polno drugo mesto - nije prosto najdti. Idemo na ulicu, pytamo nektorogo hlopca. Toj odgovarja na ukrajinskom i pyta, ne jedemo li my v Stryj. Idemo zajedno s njim do stanicy, besedujemo na ruskom-ukrajinskom.

Naša električka se vozi vsaki deň, vse je v redu. Idemo v grad, imamo samo spisok adresov hostelov. Najblizši je v centre. Napravdu, kak sut rekli nam v voze, jedna iz glavnyh (i krasivejših) ulic - Gorodocka - je celkom prekopana. 20 minut peškom - ne zabyvamo gledati okolo sebe, europska arhitektura je krasiva i neprivyčna.

Hostel "Ševčenko". Nikogda ne jesem byval v hostelah, samo Miťaj je izkušeny v tom. Prolazimo vo vrata nevelikogo starogo doma. Prvo čo vidimo - sedelna komnata, četvero mladyh ljudi i dvadeseť... ne, trideseť pivnyh flašek. Dymijut. Mlada devčinka privita nas u stola. Govori ukrajinski, omalo vse razumemo i dogovarjamo na russkom. "Прошу, ваши паспорти... З Москви? Одколi так добро украïнську розумieте?" Prehodi na russki, govori dobro, ale kogda-nekogda ima trud upomneti slovo. Gde je Ľvovski nacionalizm?

Imamo 8-mestnu komnatu na petom urovnju, kuda se dolgo podnimamo po uzkomu stupenišču. Naše sosedi sut poljaki, ktoryh je premnogo vo Ľvove. Vreme je ješče samo 21 časina, i prijatelica Miťaja je negde v grade. Više ljudi - interesnijše je. To sut Anja iz Kijeva i dva mladca iz Rusiji. Strečamo se v jevrejskom restorane. Toj restoran je jedna od zanimlivosti grada: menu ne ima koštov, i posle večeri je treba trgovati se s oficiantom. Anja kaže že oficiantu že ja i Miťaj smo syny rosijskih naftovyh magnatov i grozi se medžunarodnym skandalom. Iztrgovali smo za neki košt ješče 5 stekljanok pejsahovki i izpili smo za upoznanje. Naše nove prijateli sut probyli v Ľvove 5 dni i oblazili za to vremeno vsečo, čo je vysšej i nizšej obyčnogo - pokryvy i podzemja. Dolgo sut nam razskazyvali, kak možno zalezti na pokryv Ľvovskogo Opernogo Teatra. Jesut prevesele i prezabavne ljudi, imal sem premnogo radosti stratiti više vremeni s nimi (lepšej než s Miťajem), ale oni juž odjezdžali tutdeň železniceju v Černovcy.
"I nen?t pochyby, ?e kdokoli chce a um?, mů?e sobě stworiti jazyk kr?sn?, bohat?, libozwučn? a w?emo?ně dokonal?: ale jazyk takow? nebudě w?ce n?rodnim, alebr? osobn?m jazykem toho kdo jej sobě udělal".
Franti?ek Palack?. Posudek o česk?m jazyku spisovn?m, 1831.

[čćч]
Quote
Like
Share

Joined: November 2nd, 2010, 10:37 pm

February 5th, 2012, 4:21 pm #2

dobre je to, super napisano, i humorne-smiešne, zabavne

tylko ne znam jedno slovo...dovedka ( pytamo v okne dovedki ), ali z konteksta myslim da je to niejaka kancelarija, ofice ??

Pytamo milicionera, gde je vozny red prigradskih elektrièek. Odgovarja na ukrajinskom, ale razumemo. Ale kaže nam nepravilny smer...........................................zašto vam kazal nepravilny smìr ? ne znal ili nacionalist ??
Quote
Like
Share

Joined: November 27th, 2008, 3:38 pm

February 6th, 2012, 8:13 am #3

"довідка" po ukrainsku znači "informacija", "uvedomjenje" ~ po anglisku "inquiry".

Andrej?
Please consider 3 levels of "tests" for word formulation:

1. Logical, Analytical or Commonly Slavic
2. That it "makes sense" - to the people (not just the creators) - "will the people both accept & use it?"

3. Avoid "conflicts"
www.MED?USLOVJANSKI.com - Grammar
www.INTERSLAVIC.info - Lexicon
Quote
Like
Share

Joined: October 2nd, 2008, 2:18 pm

February 6th, 2012, 11:44 am #4

dovedka znači information office
milicioner ne byl nacionalist, prosto ne znal. Nismo imali problem s nacionalistami.
"I nen?t pochyby, ?e kdokoli chce a um?, mů?e sobě stworiti jazyk kr?sn?, bohat?, libozwučn? a w?emo?ně dokonal?: ale jazyk takow? nebudě w?ce n?rodnim, alebr? osobn?m jazykem toho kdo jej sobě udělal".
Franti?ek Palack?. Posudek o česk?m jazyku spisovn?m, 1831.

[čćч]
Quote
Like
Share

Joined: November 2nd, 2010, 10:37 pm

February 7th, 2012, 7:22 am #5

dikec
Quote
Like
Share

Joined: October 2nd, 2008, 2:18 pm

August 27th, 2012, 6:52 pm #6

10/08/2011.

Zatvori oči i zabuď ob ukrajinojezyčnyh napisah. Jesi negde v Zapadnoj Europe. To je austro-madjarski grad s jego uzkimi krivymi ulicami, budynkami, pritisknutymi jedin do druga. Želaš vsegda idti tymi ulicami bez konca i gledati na vse strany okolo sebe. Na žalosť, Miťaj nije prezanimlivy sobesednik na temat arhitektury. Ogled grada počali smo od parkov i ulic s budynkami 30-h godov v stile funkcionalizma. Ne znam za čo, ale me zanima toj stil. Izdelali smo veliko kolo do železničnoj stanicy. Odtogda počali gledati ulicy, nazvane ukrajinsko-nacionalističkimi i rusofobskimi imenami. To je ulica Gerojev UPA, ulica Stepana Bandery s pametnikom i, nakonec, v samom centre grada ulica Džohara Dudajeva. Čudno je, ale atmosfera grada ne je taka nacionalistička, kako smo myslili. Kogda smo govorili na ruskom jezyke, nikto ne pokazyval vražby. Ima mnogo ljudi, ktore govorijut ruski. Moje mnenje: legenda, že Ľvov je glavnym gradom ukrajinskoj rusofobiji je jedino legenda, koju žiteli grada prosto podržujut.

Soglasno sovetu naših sosedov v železnice, posetili smo pivny restoran "Kumpeľ" na Mytnoj plošče, gde varijut svoje osobno pivo. Govorijut, že je ono najlepše v grade, a cena je velika samo po ukrajinskoj mere. Za nas, putnikov iz Moskvy, to je dosta deševo. Posle piva smo se napravili na najvysšu točku grada - "Vysoki zamok". Nekogda to je byla slavna tvrdžava. Ale dnes to je jedino vysoki holm, na vršine kojego je ustrojena gledalna plošča. Ona vsegda je polna turistami, se slyši ruska, ukrajinska, polska i nemecka beseda. Vidno je cely grad, i pogled je taki krasivy i zahvatajuči, že mogl sem probyti tu až časinu. Ale Miťaj juž vlekl mene nadoľ.
S holma popali smo v podel grada poza železniceju i staniceju Podzamčje. Protiv očekivanja ta česť grada je tak samo lepa, kak i centr - jedino že zabudova je više poškodžena i blizko nema turistov. Črez, naverno, najtemnejši podzemny prehod/prelaz v grade, pod železniceju, prošli smo nazad v centr. Imali smo najlepše pogledy vpredi.

To je centr grada, jego najstarši podel, koji okruža glavnu plošču, po europskomu obyčaju imenovanu prosto Rynok (Trg). Okolnosti rynka sut stare budynki XVII stoletja. V jednom od njih je razmeščena najprvejša apteka grada, vnutri kojej je možno uvideti i mebel, i aptekarske stekljanki i flaški prošlyh stoleti, velike podščetne avtomaty. Vlastno Rynok ne je plošča v privyčnom ponjimanju, jerbo v centre jej izgradžena gradska rada (ratuša). Jej veža je omiljeno mesto posečenja turistami. Vlaz na vežu koštuje 5 griven, ale to je jedin iz najlepših pogledov na grad, ne skupijte se.

Ratuša je okružena domami XVI-XVII stoleti, imenovanymi "kamenicami", koje sut byli izgradžene za važnyh bogatyh kupcov. Vsaki dom ima svoje imeno, dolgu i zanimlivu povesť, ale na žalosť my ne imali nikakogo putjevodnika. Jedna iz najizvestnejših kamenic ima vnutri krasivy "italijanski dvorik", vlaz v ktory koštuje 1 grivnu.

Vreme bylo ješče 19 časin, ale prošli smo bliz cely centr grada i byli smo umorjene. Progulka se završila u Opernogo Teatra, na bulevare. Odtudy se smo vratili v kafe "Cellentano" i posle 50 gram percevoj vodki "Nemirov" ne smo imali čo delati. Sutra nastavjamo svoj puť.
"I nen?t pochyby, ?e kdokoli chce a um?, mů?e sobě stworiti jazyk kr?sn?, bohat?, libozwučn? a w?emo?ně dokonal?: ale jazyk takow? nebudě w?ce n?rodnim, alebr? osobn?m jazykem toho kdo jej sobě udělal".
Franti?ek Palack?. Posudek o česk?m jazyku spisovn?m, 1831.

[čćч]
Quote
Like
Share

Joined: November 27th, 2008, 3:38 pm

August 28th, 2012, 6:23 am #7

prezanimlivy = __________________
Please consider 3 levels of "tests" for word formulation:

1. Logical, Analytical or Commonly Slavic
2. That it "makes sense" - to the people (not just the creators) - "will the people both accept & use it?"

3. Avoid "conflicts"
www.MED?USLOVJANSKI.com - Grammar
www.INTERSLAVIC.info - Lexicon
Quote
Like
Share

Joined: September 19th, 2010, 10:55 am

August 28th, 2012, 7:26 am #8

I suppose it means "veľmi zanimlivy" (zajmlivy ? ARGH) = very interesting (cf. Polish adj. with prze- : przepiękny, prześliczny = very beautiful, very pretty; prześmieszny, przezabawny = very funny; przemiły, przeuroczy = very nice, very cute; przepyszny = very tasty; przemądry = very wise)
Glasovanje je čista gluposť. Voting is a pure nonsense.
Pi?em slovjansky. I write Slovianski.

http://www.conlangs.fora.pl/index.php
http://steen.free.fr/interslavic/dynami ... onary.html
http://dict.interslavic.com/index.jsp
Quote
Like
Share

Joined: November 27th, 2008, 3:38 pm

August 28th, 2012, 9:47 pm #9

OK.
My challenge was this:
1. "interesting" in MS = zajmlivy (vs. "zanimlivy")
2. "zanimat' " in RU
= to be absorbed in something
= to be occupied
= to be interested
= to study (w/ ся)
3. занимательный in English = amusing, entertaining
4. Moraczewski is Russian

Please consider 3 levels of "tests" for word formulation:

1. Logical, Analytical or Commonly Slavic
2. That it "makes sense" - to the people (not just the creators) - "will the people both accept & use it?"

3. Avoid "conflicts"
www.MED?USLOVJANSKI.com - Grammar
www.INTERSLAVIC.info - Lexicon
Quote
Like
Share

Joined: September 19th, 2010, 10:55 am

August 29th, 2012, 8:42 am #10

mk = занимлив
hr = zanimljiv
sn = zanimiv
sk = zaujímavý
usb = zajimawy
Glasovanje je čista gluposť. Voting is a pure nonsense.
Pi?em slovjansky. I write Slovianski.

http://www.conlangs.fora.pl/index.php
http://steen.free.fr/interslavic/dynami ... onary.html
http://dict.interslavic.com/index.jsp
Quote
Like
Share