Joined: January 10th, 2007, 2:10 pm

August 30th, 2012, 11:08 am #11

Hvala, Moraczewski! Mnogo interesna statija. Ne hočeš li opublikovati ju na Izviestiji?
wrote:Zatvori oči i zabuď ob ukrajinojezyčnyh napisah. Jesi negde v Zapadnoj Europe.
Da, Srednja Evropa je tamta, kotora je zapadna dľa Voshodnoevropejčikov i voshodna dľa Zapadnoevropejčikov. Dľa mene zapadna Ukrajina je mnogo interesna za to, čo ona je ješče srednjeevropejska, ale uže je za medžami Šengenskoj zoni, čo moglo bi zloupotrebiti se pri ubege od policiji.
Quote
Like
Share

Joined: October 2nd, 2008, 2:18 pm

September 23rd, 2012, 2:43 pm #12

Gabriel Svoboda wrote:Ne hočeš li opublikovati ju na Izviestiji?
To ne je konec! To je samy počatok.
"I nen?t pochyby, ?e kdokoli chce a um?, mů?e sobě stworiti jazyk kr?sn?, bohat?, libozwučn? a w?emo?ně dokonal?: ale jazyk takow? nebudě w?ce n?rodnim, alebr? osobn?m jazykem toho kdo jej sobě udělal".
Franti?ek Palack?. Posudek o česk?m jazyku spisovn?m, 1831.

[čćч]
Quote
Like
Share

Joined: November 27th, 2008, 3:38 pm

September 23rd, 2012, 6:30 pm #13

С возвращением!

Please consider 3 levels of "tests" for word formulation:

1. Logical, Analytical or Commonly Slavic
2. That it "makes sense" - to the people (not just the creators) - "will the people both accept & use it?"

3. Avoid "conflicts"
www.MED?USLOVJANSKI.com - Grammar
www.INTERSLAVIC.info - Lexicon
Quote
Like
Share

Joined: October 2nd, 2008, 2:18 pm

March 22nd, 2016, 8:05 am #14

Je li tu ješče nekto? Gody juž prošli, ale ja ješče hočem završiti svoju povesť i konečno izdati jej. Jesli vidite nečo, popravijte pogreški, prosim!

Rano jutro, jesmo na prigradskoj železničnoj stanice. Staničny budinok je stary, početka XX stoletja, ale bliz jego je založeny kamen s napisom: "Tu bude pobudovany novy budinok prigradskoj stanicy v 1996 gode". Kak vidimo, sada je 2011 god, ale budinok ješče nije pobudovany, i kamen je spomenik razpadu SSSR, koje zaostanovilo mnogo načatyh del... V to vremeno, kak jesem razmyšljal nad tym, na stanciju došla električka.

Mitjaj, se kazalo, byl nekoliko ošelomjeny glasnoju atmosferoju prigradskoj železnicy. Ljudski govor, kriki trgovcev i pesni putujučih cigan sut brzo umorili jego, i on zatknul si uši slučalicami. Naprotiv, ja sem veselo zanuril v tu atmosferu, do kojej juž sem privykl i daže tužil. Električka u nas je srez obyčnogo, vsakodnjevnogo žitja prostyh ljudi. Jutrenja elektřička je polna železničnikami, ktore se vračali posle nočnoj raboty (smeny) do domu v Sambor. Nektore mladci spavali ležače na drevenyh sediščah - najobyčnejši pogled vsegde v Rusiji i Ukrajine, ale za Miťaja to, verojetno, bylo divno. Na sosednih sediščah 6 mužikov pivali sut vodku iz jednogo mernogo stakana, nespešno, zanjuhivajuč potnoju podmyškoju. Došla i neka nemlada žena, ktora ne imala nikogo s kem možno pogovoriti, i ja sem slušal jej besedu, dokogda ona ne izošla na nekoje stanice v predgorjah Karpat.

Jesem prednamereno izbral toj puť električkami. Čital sem že je on najkrasivši - prelazimo črez Karpaty bliz granicy so Slovačkoju. Granica napravdu skoro se pokazala - to byla linija stolbov nebeskogo i žoltogo kolorov i ograda iz koljučej provlaki*. Ograda byla provaljena vo mnogih mestah, ale najprvo za jej je samo neutralna plasa, a po-drugo na vsakoj stanice smotri pograničnik v zelenoj uniforme i vsegda te zapyta, kto si i kudy ideš...

V to samo vreme došli smo do stanicy Sjanki. To je mala stanica v gorah. Imali smo 5 minut že presednemo na električku do Užgoroda. Čo to byla za električka! ER-2 1962 goda budovanja s dreveno-linkrustovoju vnutrešnostju. Pogled iz okna tu je najkrasivši: nismo mogli odidti od okon i fotkali bezpreryvno. Bylo i mnogo tunelov. Toj podel železnicy i byl to, za čem sem jehal tudy.

Pozadi sut 7 časin putovanja, a my smo v Užgorode. Grad nas streča krasivo izdelanoju staniceju - budinok je izgradženy v 2004 gode. Imamo 2 adresa couchsurfinga*, ale ljudi ješče sut na rabote, i ostavjamo stvari v hovalnje. Stanica nije v centre grada, i tutoj del grada izgledal loše i više provincialno v sravnjanju so Ľvovom. S jednoj strany nizke drevene domiški, s drugoj strany sovetske 5-etažki*. Obedamo v nekojej jedalnje, grdo se imenujučej "Caffe-Pizzeria", a napravdu se javjajučej zaholustnoju zabegalovkoju*. Ale to mi nikak ne odvrača - ne ljubim bogatstvo, a inogda prostota sovetskogo nasledja ima svoju prelesť.

Kogda idemo vdoľ ulicy k centru, izgled se staje lepšej. To juž nije pylna ulica oblastnogo grada, to je zeleny bulvar so množstvom prodavnic, koji navodi na mysli o kurorte. Prohodimo most črez reku Už. Andrej Sapunov* sovetoval že idemo ne jedino v centr, ale ješče i v tihe okolicy, gde ima mnogo osobnjačkov* v europskom stile. Slušamo jego i idemo v taki del grada. Napravdu se prenosiš iz "sovka" v Europu. Jesut/ima domiki nove, ale ima polno i funkcionalizma 1930-h godov - male kuboobrazne domiki s kruglymi oknami. Ale čo je najlepše - tišina. Ľvov se pokazal tihim v porovnjanju s Moskvoju, ale Užgorod je sovsem tihi i v porovnjanju so Ľvovm. I bulevar je tihi: malo autov, spokojne, netraplive ljudi. Podel s osobnjakami je kak mrtvy, ale vidno je, že ljudi tu živut v pokoju.

V kojem ješče grade v 7 časin večera ne bude ni jednogo auta na glavnoj plošče pred vladnym uredom (administraciju)? Vdoľ ulicy, zabudovanoj konstruktivistskimi 3-etažnymi domami, došli smo do centra grada. V odličje od okolic, centr je razmeščeny, kak i Moskva, na 7 holmah, vsaki od ktoryh ima svoje vlastno imeno. Centr je peši, polny turistami i odpočujučimi gradžanami. V poravnjenju so Ľvovom v starom Užgorode vse je malogo razmera: uzke ulicy, male budinki. Ima zamok so stenami, vratami i rvom. Stražniki neprijetnogo izgleda vzeli od nas po 5 griven i ne oddali čeka, jerbo kasirša juž odšla. Kak se okazalo, gledati vo dvore zamka je blizko nečego, ale glavny budinok byl juž zatvorjeny. Pogledali smo na steny i botanički sad i pošli pivati pivo v bar.
Kak se okazalo, 4 časiny je premalo za ogled Užgoroda. Tu ima krasiva nabrežna, muzeji - ale juž byl večer, počinalo se smrkati. V 9 časin do domu bude došel Dima - naš couch*. Zabrali smo rukzaki iz hovalni i na taxi za 15 griven dojehali smo do Diminogo doma. Obyčny 9-etažny dom so smrdečim stupeniščem i izčrtanym liftom. Zvonok. Nikogo nema. Telefon mlči. Imamo problemu i dva rešenja: čekati Dimu ili idti na drugu vpisku. Počinamo zvoniti na drugu vpisku*... ale v toj samy mig slyšimo rokot motocikla. "Ne je li to Dima?" Telefon povisa v mojej ruke, kogda mladec s dolgimi dredami pyta nas: "Вы из Москвы? Я Дима".
Kak se okazalo, Dima juž imal gosti: mladca i devčinu iz Voroneža. Za to že oni sut napisali Dime ranje, oni imali sofu, a ja i Miťaj smo imali spavati na polu. Dima i jego gosti sut se javili prezanimlivymi i veselymi ljudmi, i mogli by smo govoriti s nimi celu noč... Ale treba je nam sutra se probudžati rano: električka v 5:17.

*koljuča provlaka - barbed wire, ne znam kak skazati.
*couchsurfing je popularna sociaľna mreža za iskanje bezplatnogo nočevanja s obmenom kulturoju
*5-etažka je tipičny mnogoapartmentny budinok poslevojennyh lět v Rusije, SSSR i Polske
*zabegalovka v Rusije je najdeševša jedalnica sumnlivogo kvaliteta
*Andrej Sapunov je ukrajinski putnik i pisateľ, autor autostopnyh područnikov
*osobnjak, osobnjaček je v Rusije 18-19 stoleti gradski dom za jednogo bogatogo, znatnogo človeka
*couch v slange autostopnikov je uživateľ mreži couchsurfing, ktory prijma gosti. Toj, ktory išče mesto za nočevanje, se imenuje searcher.
*vpiska v slange ruskih autostopnikov je to že, čo je couch
"I nen?t pochyby, ?e kdokoli chce a um?, mů?e sobě stworiti jazyk kr?sn?, bohat?, libozwučn? a w?emo?ně dokonal?: ale jazyk takow? nebudě w?ce n?rodnim, alebr? osobn?m jazykem toho kdo jej sobě udělal".
Franti?ek Palack?. Posudek o česk?m jazyku spisovn?m, 1831.

[čćч]
Quote
Like
Share

Joined: September 19th, 2010, 10:55 am

March 22nd, 2016, 3:36 pm #15

my suggestions :
sada - now - nyně ?
kamen - stone - kameň ?
zaostanovilo - left - ostavilo ?
načatyh - started - načetyh
vremeno - time - vreme
byl nekoliko ošelomjeny - was a bit stunned - byl nemnogo omračeny
železnicy - of railway - železnice
cigan - of Gypsies - ciganov
sut brzo umorili jego - they tired him quickly - brzo go umorili
i on zatknul si uši slučalicami - and he put on headphones - i si nasadil slušalki
Naprotiv, ja sem veselo zanuril v tu atmosferu - while I immersed in that atmosphere - Ja zase jsem se s radostju zaglubil v tu atmosferu
do kojej juž sem privykl - which I just got used to - ko ktoroj jsem už privykl
i daže tužil - and I even missed it - i až mi nedostavala
srez - ? cross-section - prorez / razrez
vsakodnjevnogo - everyday - vsakodnevnogo
Jutrenja elektřička je ... - In the morning the city train was ... - Utrom električka byla ...
polna železničnikami - full of railwaymen - polna železničarov
ktore se vračali posle nočnoj raboty (smeny) do domu v Sambor - returning from the night shift home to Sambor - vračajučih s nočnoj smeny k sebe v Sambor
Nektore mladci - Some young people - Nektore mlade ljudi
>>...

Glasovanje je čista gluposť. Voting is a pure nonsense.
Pi?em slovjansky. I write Slovianski.

http://www.conlangs.fora.pl/index.php
http://steen.free.fr/interslavic/dynami ... onary.html
http://dict.interslavic.com/index.jsp
Quote
Like
Share

Joined: February 2nd, 2013, 6:32 pm

March 23rd, 2016, 12:44 pm #16

Dobra i zajmliva mysľ, prijatno sę čitaje. Ľubjų take „pųtopisy“, bųdų råzmyšľati o něčem podobnom. V lětu tutogo goda imajų někake plany, dljatogo bųde inspiracija. Isto možete publikovati daľe, jestli mogų poprositi. Jedino, čto byh izměnil, jest kiriličny text vloženy do latiničnogo. Mysľų, že by bylo dobro dati pod kirilicų prěpis, v slučaju togo jednogo rěčeńja ne jest prěvod potrěbny. Znajų, že boľšosť iz nas tu ne imaje problemy s čitańjem kirilice, no i tako…
Quote
Like
Share

Joined: October 2nd, 2008, 2:18 pm

March 24th, 2016, 9:05 am #17

bandziol20 wrote:do kojej juž sem privykl - which I just got used to - ko ktoroj jsem už privykl
To ne znam, či li posle treh lět se izmenili pravidla medžuslovjanskogo? Kogda sem pisal toj tekst, nikogda nikto ne pisal "jsem", i, jesli ne grešim, pisalo se "juž" a ne "už".
"I nen?t pochyby, ?e kdokoli chce a um?, mů?e sobě stworiti jazyk kr?sn?, bohat?, libozwučn? a w?emo?ně dokonal?: ale jazyk takow? nebudě w?ce n?rodnim, alebr? osobn?m jazykem toho kdo jej sobě udělal".
Franti?ek Palack?. Posudek o česk?m jazyku spisovn?m, 1831.

[čćч]
Quote
Like
Share

Joined: January 10th, 2007, 12:22 pm

March 24th, 2016, 9:18 am #18

Ja piszu jesm
Bo v c'omu žytti pomiž baletom i svobodoju zavždy potribno vybyraty svobodu, navit' jakščo ce čehoslovac'kyj general.
Sergij Žadan "Anarchy in the Ukr"
Quote
Like
Share

Joined: October 2nd, 2008, 2:18 pm

March 24th, 2016, 9:48 am #19

12 augusta 2011.
Užgorod - Beregovo

Temno jutro, 4 časiny, puste ulicy. Idemo brzo peškom črez polovinu grada do stanicy. Električka ER-1 je više stara od včerašnoj, hoti i prošla kapitalny remont. Kak obyčno, naši električki sut polny kompromisov: jedin vagon je teply, drugi pusty, a v tretjem ne šumi kompresor. Idemo v treti. V počatke vagona sedijut rybari. I slyšimo epično rečenje: "Мужики! Ещё солнце не встало, а мы водку хлещем!" («Mužiki! Ješče solnce ne vstalo, a my vodku hleščem!») Zaspavali smo v obnimku s rukzakami. To je ješče samy početok volny, jedna i pol časiny jezdy do stanici Baťevo.

Probudžamo se od togo, že voz stoji na nekojej stanice. Vhodijut ljudi. Gledamo na vreme: 6:35. "Je li to Baťevo?" - "Baťevo, Baťevo!" - odpovedajut nam. Hvatamo stvari i izskakamo na nastupišče! Vo vreme!
Utro je hladno, i ješče imamo 1 časinu do nastupnogo voza. Idemo v staničny budinok, pivamo kofe. Ljudi stojut v redu k okoncu kasy, ne pridajemo tomu važnosti. 10 minut pred odbytjem, podavajut dizel-voz D1 nebeskogo kolora. Ale na nastupišče stoji kontroler! Bežim kupovati vozne karty. (6 griven - to nije cena!)

Voz se pomalu vleče po ravnine, po-levo sut vidne blizke gory, po-desno - samo ploskosť. Voz je blizko polny. Slyši se ruska, ukrajinska i madjarska beseda. Jedemo po ukrajinskoj Madjarske, byvšemu delu Austro-Madjarskoj imperiji. V impersko vreme madjary sut izdelali železnicu vdoľ celoj granicy okolo imperiji. Ale posle Prvoj Svetovoj Vojny dely toj železnicy sut byli razdany raznym državam: Madjarkse, Rumuniji i Čehoslovakiji. Posle Drugoj Svetovoj Vojny Zakarpatje oddali SSSR. Takim sposobom dnes Ukrajina ima cely del s premnožinstvom madjarskogo naselenja.

Beregovo

Beregovo ili Beregszász možno imenovati centrom madjarskogo podela Ukrajiny. Više od poloviny pasažerov voza sut izlazili tu. Pomogl sam jednoj babke iznesti torby, uslyšal v odgovor znano slovo: "Köszönöm" - "Dękujem, zahvaljujem". Ale kogda zapytali smo nektorogo muža, kak možemo dojdti do centra grada, odpovedal je čisto po russki.

Gradec mi od mahu se poljubil. Ulica Istvana Szecsenyi, koja vede v centr, je zabudovana domami XIX stoletja - kak i cely centr gradca. Napisy na prodavnicah sut podvojene na madjarskom i ukrajinskom. Glavna plošča izgleda tipično austro-madjarskoj - jesli možem tak suditi, nikogda ne byvajuč v Austriji i Madjarskoj. Veliki budynok Madjarskogo univerziteta v stile secessiji vysil se nad plošču. Hvala tomu univerzitetu madjarsko naseljenje tutogo kraja se ne asimiluje. Koliko znam, oni ne imajut problemy dobyti madjarsko gradžanstvo. Ima sovetski spomenik Velikoj Otčinskoj Vojny, a bliz jego - spomenik beregovskim madjarskim vojnikam, «якi виконували iнтернацiональний обов’язок» («jakí vikonuvali ínternacíonalnij obovjazok»).

Prekrasna novosť dlja transportnyh fanatov: v Beregove vozijut se LiAZy-677 na gazu.

Kak i vo vsakom provincijalnom grade, žitje v Beregove teče pomalu. To smo samo my šli brzo - iskali kafe, gde možemo pozajutrakati. Ale izbrali smo nepravilny smer i izšli smo iz centra. Tu stojali male jednoetažne domiki i nekoliko sovetskih hruščevok* v 3 i 5 etažev. Ukazateľ "Hotel i restoran, madjarska kuhnja" privedl nas (ne skoro) do nevelikogo domika. Da, ne tak sem si predstavjal "hotel-restoran". Všli smo. Oficiant-madjar govoril nekoju šaljenoju mešavinoju ruskogo, ukrajinskogo i madjarskogo, i jego beseda byla sovršeno nerazumlivoju. Okazalo se, že kuhnja ješče ne rabota v toj rany čas (ješče nije bylo i 9 časin jutra). Miťaj divnym obrazom je smogl (umudril se) uslyšati slovo "peľmeni", i skoro smo juž imali po tarelke togo privyčnogo nam, rusam i ukrajincam, jedanja... glupo, v madjarskom restorane!

Izdelali smo ješče neveliko kolo po gradcu i vratili se smo na glavnu ulicu, gde nemi se trebalo nadjdti ured MTS (mobiľnoj telefonnoj seti). Črnovlasa devčinka za stolom predobro govorila ruski, i jej akcent ne byl sličny s ukrajinskim "hekajučim". Završil sem pokupku i v zahvalnosť upotrebil sem to jedino znajemo madjarsko slovo: "Spasibo, ili kőszőnőm, kak u vas govorijut?" Devčinka se usmehnula: "I tak, i tak".

*hruščevka - mnogoapartmentny budinok, izdelany pri Nikite Hruščeve (1960-e lěta)
"I nen?t pochyby, ?e kdokoli chce a um?, mů?e sobě stworiti jazyk kr?sn?, bohat?, libozwučn? a w?emo?ně dokonal?: ale jazyk takow? nebudě w?ce n?rodnim, alebr? osobn?m jazykem toho kdo jej sobě udělal".
Franti?ek Palack?. Posudek o česk?m jazyku spisovn?m, 1831.

[čćч]
Quote
Like
Share

Joined: September 19th, 2010, 10:55 am

March 24th, 2016, 1:47 pm #20

jsem je iz češskogo
už, utro je v Dynamic Dictionary
---
vyše od poloviny pasažerov ... sut (!) izlazli (!!)
večšina putujučih izošla ?

pomagal sam - I helped - pomagal jsem

This I cannot understand :
gde nemi (?) se trebalo nadjdti (= najti*)

*forms with -idti have been introduced in Slovianski, I guess, as analogy to the basic verb idti, which is a loan from Russian (идти) where it occured in XVII c.; still, even in this case, the better option from an etymological point of view is just iti : comp. sn iti, hr ići, usb hić, old Polish ić, + all Russian prefixed verbs that have -йти (пойти, прийти, найти).
Glasovanje je čista gluposť. Voting is a pure nonsense.
Pi?em slovjansky. I write Slovianski.

http://www.conlangs.fora.pl/index.php
http://steen.free.fr/interslavic/dynami ... onary.html
http://dict.interslavic.com/index.jsp
Quote
Like
Share